MojaSlovenija.si

Kamniško-Savinjske Alpe

[seznam dokumentiranih lokacij]

Območje Kamniško-Savinjskih Alp

Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije, ki se deloma razteza tudi v Avstrijo. Zajema približno 988 km² površine, od tega večino na slovenski strani. Gre za drugo najvišje slovensko gorstvo (za Julijskimi Alpami), ki dosega višine nad 2500 m. Najvišji vrh je Grintovec (2558 m). Gorstvo je del Južnih apneniških Alp in se ponaša z izrazito ledeniško preoblikovanimi dolinami (Logarska dolina, Kamniška Bistrica, Matkov kot, Robanov kot), številnimi slapovi ter razgibanimi kraškimi planotami.

Okoli 75 % območja je poraslega z gozdom, medtem ko so vrhovi goli in skalnati. Na vzhodu se stikajo s Karavankami, na jugu pa se spuščajo proti Ljubljanski kotlini. Hidrologija je ključna za razumevanje njihove notranje členitve: številne reke in potoki (Savinja, Kokra, Kamniška Bistrica) oblikujejo naravne meje med posameznimi skupinami.

Delitev na pet skupin, ki jo je v začetku 2000-ih kot poskus regionalizacije na podlagi hidrologije predlagal Boštjan Burger, temelji prav na razvodnicah in dolinskih sistemih.

I. Zahodni del (Moste – Smokuški vrh)

Najzahodnejši del se začne pri sotočju Završnice s Savo Dolinko pri Mostah. Kot ozek greben se razteza od Brinjevega vrha (715 m) severno od Žirovnice do Smokuškega vrha (868 m), nato proti Kališču (980 m) in ob potoku Blatnica do Begunj.

II. Skupina Dobrča

Obsega območje od Begunj ob dolini potoka Begunjščice, preko Luknje do Prevala (1311 m), nato južno od Potočnikovega grabna do doline Mošenika in sotočja Mošenika s Tržiško Bistrico.

III. Storžiška skupina

Razteza se od grebena Kriške Gore in Tolstega vrha (1715 m) do Javorniškega prevala (1467 m) ter naprej ob Tržiškem grabnu do potoka Reka. Najvišji vrh je Storžič (2132 m).

IV. Osrednji del – Grintovška skupina

Začne se ob Kokri in Jezernici ter zajema območje Jezerskega, Ravenske Kočne in Jenkove planine. Vključuje greben Male Babe (2018 m), Velike Babe (2127 m) in Ledinski vrh (2108 m), ki se nadaljuje do Jezerskega sedla (2036 m), Okrešlja in Kamniškega sedla (1876 m). Najvišji vrh je Grintovec (2558 m). Tu se stikajo doline Belske Kočne, Matkovega kota in Logarske doline. V severovzhodni smeri se nizajo Mrzla gora (2203 m), Matkove kope (1957 m) in Pavličeve stene (1653 m). Med Matkovim kotom in Logarsko dolino se razteza veriga Zabrložnice (1635 m), Velikega vrha (1539 m) in Orlovca (1251 m). Pomembna hidrografska os je reka Savinja, ki izvira prav tu in velja za najdaljšo povsem slovensko reko.

V. Vzhodni del – Raduha in Smrekovško pogorje

Začne se pri pritoku Savinje, potoku Klobaša, pod planino Grohat (1367 m), severno od slemena Raduhe. Nadaljuje se proti Spodnjemu Slemenju (1254 m), ob potoku Bistra do Vrtačnikovega potoka, nato pod severnim vznožjem Smrekovškega pogorja preko Ludranskega vrha do Koroške Kramarice. Meja poteka po strugi Kramarice do izvira Ljubije, pod Visočkim vrhom do Šentflojanščice in naprej do sotočja s Pako. Na vzhodu se območje zaključi pod Dobroveljsko planoto zahodno od Braslovč, južno od Menine planine in Tunjiškega gričevja, kjer se stikajo z Ljubljansko kotlino.

Kamniško-Savinjske Alpe so izrazito razgibano gorstvo, ki ga poleg geološke zgradbe najbolj določa hidrologija – rečni sistemi so naravno razmejili pet skupin, kar je v začetku 2000-ih Boštjan Burger uporabil kot osnovo za poskus regionalizacije. Ta členitev omogoča boljše razumevanje naravne dinamike območja in je hkrati dragocena podlaga za geografske, turistične in naravovarstvene študije.

Lastna meritev dolžine reke Savinje...